ALVAR AALTO

UVOD

Hugo Alvar Henrik Aalto je finski arhitekt 20. stoletja in je med glavnimi predstavniki organske arhitekture. Njegov slog je prepoznaven tako v arhitekturi kot pri pohištvu in dekorativnih predmetih. Vodila ga je ideja, da oblika ne sme biti podrejena funkciji, temveč mora imeti prosto pot. Dela so funkcionalna, mehke organske linije ustvarjajo harmonijo, les pa uporablja predvsem pri notranji opremi, ker izraža toplino. Najbolj prepoznaven dekorativno umetniški predmet je vaza Savoy. Njena oblika spominja na jezero, kar takoj pokaže Aaltovo zanimanje za naravo.

Slika 1: Aalvar Alto v studiu, po drugi svetovni vojni, portret

ŽIVLJENJEPIS

Rodil se je 3. februarja leta 1898 v Kuortane, na Finskem. Leta 1921 je diplomiral iz arhitekture na politehniški univerzi v Helsinkih (Otaniemi).
Njegov vzor sta bila Walter Gropius in Bauhaus, zato je nekaj stavb v finskem mestu Turku nastalo pod vplivom njunih del.
Po poroki z Aino Marsio leta 1924 je odpotoval v Italijo, kjer se je navdušil nad mediteransko arhitekturo. Med Aaltovimi prvimi deli je knjižnica Viipuri.

DELA

Vloga kulture

Ni naključje, da je na kulturnem področju ustvaril najpomembnejša in najbolj navdihujoča dela, saj je bila kultura zanj eden najpomembnejših elementov življenja, ki da pomen človeku in njegovemu bivanju. Menil je, da je grajenje kulture edini cilj človekovega življenja in postavil kulturo kot definicijo bogastva. Dokazovati se z materialnim bogastvom pa je bilo zanj najnižje človekovo dejanje. Pristop h kulturi se po njegovem mnenju začne s šolo.

Oblikovanje

Alvar Aalto se je ukvarjal je tudi z oblikovanjem umetne svetlobe. V arhitekturi jo je usmeril tako, da se je enakomerno razpršila po celotnem prostoru. Leta 1931 je oblikoval stol Paimio, ki je bil izdelan iz finskega brezovega lesa po posebnem postopku ukrivljanja in lepljenja lesa. Po letu 1937 se je začel ukvarjati s steklenimi izdelki v steklarni Karhula. Leta 1939 se je s finskim paviljonom predstavil v New Yorku in postal prepoznaven tudi na ameriških tleh.

Deloval je s pomočjo dveh pokroviteljev Maire in Harryja Gullichsena, in z njima ustanovil podjetje Artek. V okviru tega podjetja so oblikovali stol Stool 60 s tremi nogami v obliki črke L.

Tehnološka univerza, Otaniemi

Eden izmed njegovih pomembnejših arhitekturnih projektov je stavba Tehnološke univerze Helsinki, v Otaniemi-ju. Gradnja se je začela v letu 1949. Njegova idejna zamisel je bil stolpu podoben prirezan valj, ki vzleta z visoke točke mesta, kjer je včasih stala palača s parkom, ki pa je danes del univerzitetnega kampusa.

Slika 2: Alvar Aalto, 1959–88, Tehnološka univerza (Otaniemi-Helsinki), pogled z zahodne strani

V notranjosti sta dva avditorija z enakim prečnim prerezom, eden sprejme 576 poslušalcev, drugi pa malo manj, to je 327 poslušalcev. Ta oblika, kot pri antičnem teatru, omogoča odmevanje zvoka ob strmem vzponu strehe zapolnjene z več vrstami oken. Avditorija sta opremljena s stenskimi akustičnimi elementi in vse skupaj ustvarja veličasten občutek prostora.

Okrog jedrnega dela, ki ima vhod direktno iz pritličja, so združeni ostali deli tega stavbnega kompleksa, ki se po potrebi lahko povežejo in tvorijo manjše dvoriščne vzorce. V stavbi najbližje avditorijema so prostori za ravnatelja, profesorje in kavarna za študente. Prav tako je blizu oddelek za arhitekturo, ki je bil Aaltu najbolj pri srcu. Ostale bolj oddaljene enote tega kompleksa pa so dela drugih arhitektov.

Slika 3: Alvar Aalto, 1959-88, celoten kompleks Tehnološke univerze v Otaniemiju

Hiša kulture, Helsinki

Eno izmed njegovih bolj znanih del je The House of Culture (Hiša kulture), ki je kulturni dom v Helsinkih. Ko je leta 1952 Alvar Aalto dobil nalogo, da zriše načrt za ta kompleks, je problem začel reševati kot 3 ločene naloge. Zgradil je pravokotno grajeno petnadstropno enoto s pisarnami in avditorijem nepravilne oblike. Avditorij je grajen iz rdeče opeke, ki je izum Alvarja Aalta samega, brez te opeke pa ne bi mogel ustvariti oblik, kot jih je. Fasada avditorija je skoraj brez oken.

Slika 4: Alvar Aalto, 1952-58, Hiša kulture (The House of Culture), Helsinki

Slika 5: Alvar Aalto, 1952, Rdeča opeka

Pisarniški del je povezan z avditorijem. Nižje oblikovano krilo in vse tri stavbe vmes naredijo manjšo »piazzo«. Povezovalno krilo vsebuje garderobo, manjši avditorij, učilnice in sejne sobe, knjižnico ter veliko telovadnico, ki je v kletni etaži. Pisarniško krilo vsebuje 110 pisarn, konferenčnih sob in sob, namenjenih hobijem. Glavna soba avditorija je kongresna ali koncertna dvorana s 1500 sedeži. V spodnji etaži avditorija je še restavracija in manjši kino, ki se uporablja tudi kot sejna soba. V okolici je manjši trg s fontano Waina Aalta v obliki odprte dlani.

Alvar Aalto si je pri Helsinškem avditoriju prizadeval predvsem dobro akustiko, kar mu je uspelo s kombinacijo lesa in opeke pri gradnji. Sedaj se v avditoriju vrstijo prvovrstni koncerti.

Glavna ideja Hiše kulture je bil nesimetrični avditorij, ki ga je Aalto idealiziral z rastočo rdečo steno. To nepravilno obliko je še prilagodil in kasneje uporabil pri načrtovanju operne hiše v Essen-u.

Slika 6: Alvar Aalto, 1959–88, Operna hiša, Essen

Ostala arhitekturna dela

Poleg že prej opisanih pomembnih objektov, so na Finskem pod njegovimi rokami nastali še cerkev Treh križev v Vuoksenniski, dom upokojencev, mestna hiša v Saynatsalu in savna v Muurtsalu, v tujini pa Univerzitetna bolnišnica v Zagrebu na Hrvaškem, Umetnostni muzej v Aalborgu na Danskem, stanovanjska bloka v Berlinu in Bremnu ter Nordic House v Reykjaviku na Islandiji. Aaltova arhitektura temelji na funkcionalnosti, odraža pa tudi značilnosti pokrajine, v kateri se nahaja. Pozornost je posvečal detajlom in pravilni uporabi materialov kot so les, keramika, opeka in beton.

V oblikovanju je najpomembnejše njegovo sodelovanje s steklarno Iittala.

Umrl je 11. maja 1976 v Helsinkih, star 78 let.

Slika 7: Alvar Aalto, 1936, Vaza Savoy v rdeči barvi

Slika 8: Alvar Aalto, 1931-32, Stol Paimio

Slika 9: Alvar Aalto, 1932-33, Stoli Stool 60, Artek

Slika 10: Alvar Aalto, 1956-58, Cerkev treh križev v Vouksenniski

Slika 11: Alvar Aalto, 1968-72, Muzej v Aalborgu, Danska

Slika 12: Alvar Aalto, 1936, Izdelki znamke Iittala

Slika 13: Alvar Aalto, 1935, luč Beehive Pendant Lamp

Slika 14: Alvar Aalto, 1968, Nordic House, Reykjavik

Slika 15: Alvar Aalto, 1935, knjižnica Viipuri

ZAKLJUČEK

Arhitekturni kritik Sigfried Giedion je Alvarja Aalta imenoval »čarovnik s severa«, ameriški arhitekt Frank Lloyd Wright pa ga je imel za genija. Aalto je bil izjemen, ker se je na poseben način poskušal približati človeku in naravi. Poudarjal je namen in funkcijo objekta, ki ga je oblikoval, ob tem pa je imela tudi oblika prosto pot. Rekel je: »Naj bo arhitektura še tako funkcionalna in minimalistična, izhajati mora iz človečnosti in načina življenja ljudi.«

SUMMARY

Hugo Alvar Henrik Aalto was a Finnish architect from the 20th century. He is one of the main representatives of organic architecture. His style is recognizable in both architecture and furniture, and also in decorative objects. His idea is that the form is not a subject to the function, but a form of free rein. Aalto’s smooth lines create harmony and his use of wood, especially in interior design, expresses warmth. The most distinctive decorative object of his is the Savoy vase. Its shape resembles a lake, which shows Aalto’s interest in nature.

VIRI

Knjižni viri:

  • SCHILDT, Goran. 1994. ALVAR AALTO: The Complete Catalogue of Architecture, Design and Art. Keuruu: Academi editions. ISBN 1-85490-385-3 (HB)
  • LAHTI, Louna. 2004. Aalto. Koln: Taschen GmbH. ISBN 3-8228-3527-7

Internetni viri: